Sanjarjenje je umik naše pozornosti od neposredne situacije ali naloge. Sanjarimo lahko o stvarnih dogodkih, rečeh (npr. načrtovanje poroke) ali o popolnoma domišljijskih, nerealnih.

Sanjarili naj bi vsi, dnevno, navadno pravimo, da so nam misli »pobegnile«. Sanjarjenje ni sanjanje, sanjarimo namreč v budnem stanju, sanjamo pa med spanjem.

Sanjarjenje ima v večini primerov pozitiven učinek. Je prijetno, ob tem pa je velikokrat osnova za mnogo idej, ki se porodijo ravno takrat, ko damo mislim prosto pot. Zato tudi pravimo, da je sanjarjenje pomemben del kreativnosti .

Sanjarjenje ima lahko tudi negativne učinke . V primerih, ko nam predstavlja zatočišče, beg pred težavami . Kadar se v stanju nemoči , pred stisko raje umaknemo v misli, v katerih oblikujemo prijeten svet, namesto da bi se s težavami aktivno soočili in poiskali rešitev v realnosti, je to prav gotovo opozorilo. Ljudje smo zmožni pobega v »pravljični svet« tudi če se nam le-ta v realnosti sesuva in kadar so pobegi konstantni in edina rešitev, je čas tudi za strokovno pomoč psihologa.

Nekaj besed o sanjarjenju tudi iz pogovorne oddaje jutranjega programa Radia Prvi RTV SLO, (dne 8. decembra 2013, novinar Boštjan Močnik, odgovarja mag. Polona Fister): KLIK.