Ste se že kdaj vprašali, kaj je tisto, kar otroka pri pravljici najbolj pritegne? Je to zgodba, zven in ritem besed, domišljijski dodatek, ki ga naslika vsak otrok sam, prijetno pričakovanje, ko odpremo knjigo in začnemo brati, skupni trenutki, toplo druženje s straši, ki pravljico berejo.

Pravi odgovor je najbrž kar VSE. Pa še kaj bi se našlo. Pomen rituala branja pravljic je izjemno velik.

Strokovnjaki poudarjajo predvsem podoživljanje in razreševanje različnih negativnih emocij, strahu ter seveda odrešitveno katarzo na koncu, ki je navadno srečen. To so prednosti in pozitivne lastnosti predvsem vsebine, ki jih pravljice nosijo.

Branje pravljic našim najmlajšim, preživljanje skupnega časa v domišljijskem času, pa je prav tako izjemno dragocena aktivnost, ki otroku nudi neprecenljiv občutek povezanosti, varnosti in psihičnega udobja, ki je pomemben pri nadaljnjem razvoju in oblikovanju osebnosti.

Pomembna sta predvsem otrokova samopodoba in komunikacija, ki tudi s pomočjo pravljic pridobivata možnost dobrega razvoja.

Poskusite se lahko tudi v pripovedovanju pravljic. Ni težko; ko enkrat začnete, tudi vaša domišljija spozna, da ni meja.