Vas občasno kar duši zaradi stresa? Gre tudi obratno, dihanje nas lahko stresa v veliki meri celo obvaruje.
Primarna vloga dihanja je izmenjava plinov: naše celice potrebujejo kisik, izločamo pa ogljikov dioksid. Dihanje poteka avtomatsko, nadzira ga dihalni center v možganih. Vendar pa lahko svoje dihanje tudi namerno spremenimo.
Dihanje ima pomembno vlogo pri procesih sproščanja in umirjanja. Umirjeno globoko dihanje npr. vpliva tudi na umirjanje srčnega utripa, ki se zviša v stanju razburjenosti.
Pri obvladovanju stresa si lahko pomagamo s t.i. dihalnimi vajami. Možnosti je več, predstavljamo vam naslednjo:
Vizualizacija dihanja:
- korak: Zaprite oči in se sprostite. Naj vaše dihanje postane vse počasnejše in globlje.
- korak: Dihajte s prepono (pri tovrstnem dihanju se dviga in spušča trebuh in ne ramena in prsi). Naj postane vaše dihanje naravno in sproščeno.
- korak: Vizualizacija - ko vdihnete, si predstavljajte, da ste v vaše telo vdihnili »sprostitev« in se ta zdaj pretaka po vašem telesu, vse do vaših udov in doseže vsak vaš del. Z izdihom si predstavljajte, da je v vašem izdihanem zraku ves stres tistega dne. Po nekaj minutah vizualizacije se počutite bolj mirne in napolnjene z energijo.
To tehniko uspešno uporabljamo tudi v primerih nespečnosti.